KAJA
VIDIČ
Umetnost je laboratorij, v katerem raziskujem kompleksnost človeškega telesa in vse, kar nosi s seboj na svoji življenjski poti – kar zaznavam, čutim, doživim in izražam.
Že od zgodnjega otroštva sem bila obkrožena z umetnostjo in skupaj s sestro dvojčico, s katero sva raziskovali različne oblike ustvarjalnega izražanja, razvila zanimanje za različne umetniške discipline. Ples je postal prva dejavnost, s katero sem se ukvarjala samostojno, kar mi je omogočilo oblikovanje lastne identitete zunaj vloge dvojčice – da sem našla svoj glas, odkrila svoje prednosti in interese ter se soočila s svojimi strahovi in izzivi.
.jpg)
Foto: Tatsuki Takada
Telo je plovilo giba.
Telo je oblika, ki si prizadeva za rekonfiguracijo.
Telo je arhitekturni objekt.
Telo je material v stanju nastajanja.
Telo je jezikovna koda.
Telo je instrument z zvočnostjo.
Telo je krhek organizem.
Telo je pokrajina, ki si želi biti odkrita.
Telo je fragmentaren arhiv občutkov.
Telo je spominek minevajočega časa.
Telo je pot do umetnosti.
Ples je osrednje orodje samoodkrivanja in samoizražanja ter hkrati sredstvo povezovanja – s seboj, z drugimi in z okoljem, v katerem živim. Kot performerka in ustvarjalka verjamem v ples in umetnost, v katerih ostajamo zvesti sebi, svojim izkušnjam in čustvom – kjer smo odprti za poslušanje, razumevanje in odzivanje na zgodbe drug drugega. Skozi to občutljivost do sebe, drugih in sveta okoli nas verjamem, da lahko ples in umetnost subtilno preoblikujeta naše dojemanje ter poglobita načine gledanja. V tem prepoznavam svojo vlogo kot plesalka in umetnica.