"Pianist sem z železnimi rokami" (Srečko Kosovel, Nocturno, 1927)

 

Skozi metaforo Kosovel pianista prikaže kot nekoga, ki razbija ali uničuje, medtem ko klavir predstavlja kraško regijo, iz katere pesnik izvira. Pesnik je žalosten zaradi sveta – tistega, ki ga ne more spremeniti – in hrepeni po drugem, boljšem svetu.

Ali nismo vsi na nek način pianisti z železnimi rokami, ki hrepenimo po drugačnem svetu, drugačnem življenju, v katerem bi lahko resnično bili to, kar smo – ali to, kar si želimo postati?

​

Glasba: govor Kaje Vidič in Sergej Slavsky, Granum

 

​

Pianist z železnimi rokami je bil uprizorjen v gledališki dvorani Univerze Codarts leta 2023 in na festivalu Holland Dance Festival 2024 v Amsterdamu, v okviru Codarts Dance Company.